Fizioterapija Habjan
Počeno rebro: zlom rebra, bolečina pri dihanju in rehabilitacija prsnega koša
Zasnova vsebine: Neja Habjan, dipl. fiziot.
Počeno rebro je izraz, ki se najpogosteje uporablja za nedislociran zlom rebra ali manjšo kostno poškodbo rebrnega loka. Klinično se izraža kot lokalna bolečina v prsnem košu, ki se poveča pri globokem vdihu, kašlju, kihanju, rotaciji trupa, ležanju na prizadeti strani ali pritisku na poškodovani predel. V ambulanti Fizioterapija Habjan v Škofji Loki je rehabilitacija usmerjena v zmanjšanje bolečine, ohranjanje kakovostnega dihalnega vzorca, izboljšanje gibljivosti prsnega koša in postopno vračanje telesnih obremenitev.
Počeno rebro pomeni poškodbo kostne strukture rebra, najpogosteje v obliki nedislociranega zloma. Rebra se med dihanjem stalno premikajo, zato je bolečina pogosto izrazita pri vdihu, kašlju in spremembah položaja.
Pri enostavnih zlomih reber je zdravljenje praviloma konservativno. Ključni so obvladovanje bolečine, ohranjanje zadostnega dihanja in postopno vračanje gibanja.
Diferencialno je treba bolečino v predelu reber razlikovati od kontuzije prsnega koša, poškodbe medrebrnih mišic, kostohondralnega draženja, interkostalne nevralgije in torakalne fasetne bolečine.
Počeno rebro najpogosteje nastane zaradi direktnega udarca, padca ali kompresijske sile na prsni koš. Pri zmanjšani kostni gostoti lahko poškodbo sproži tudi močan kašelj.
Mehanizem poškodbe vpliva na stopnjo bolečine, dihalni vzorec in hitrost vračanja k vsakodnevnim obremenitvam.
- Padec na bok ali prsni koš, kjer se sila prenese na rebrni lok.
- Direkten udarec pri športu, prometni poškodbi ali fizičnem kontaktu.
- Kompresijska poškodba prsnega koša.
- Močan ali dolgotrajen kašelj pri zmanjšani kostni gostoti.
- Osteoporoza, ker zmanjša odpornost kostnine.
- Kontaktni športi in aktivnosti z možnostjo udarca v trup.
- Ponavljajoče rotacijske obremenitve trupa.
- Predhodna poškodba prsnega koša.
Klinična slika je običajno lokalna in mehansko izzivna. Bolečina se poveča pri gibih, ki širijo ali rotirajo prsni koš.
- Lokalna bolečina na mestu poškodovanega rebra.
- Bolečina pri globokem vdihu.
- Bolečina pri kašlju, kihanju ali smehu.
- Bolečina pri rotaciji trupa ali vstajanju iz ležečega položaja.
- Občutljivost na pritisk nad poškodovanim rebrom.
- Plitvejše dihanje zaradi zaščitnega vzorca.
- Napetost medrebrnih in prsnih mišic.
- Modrica ali oteklina po direktnem udarcu.
Zdravljenje je odvisno od tipa zloma, stabilnosti kostnih fragmentov, prizadetosti sklepne površine, stopnje otekline in funkcionalnih zahtev pacienta. Stabilni zlomi se pogosto zdravijo z imobilizacijo, nestabilni ali premaknjeni zlomi pa lahko zahtevajo operativno stabilizacijo.
Fizioterapevtska obravnava se začne glede na fazo celjenja in navodila zdravnika oziroma operaterja. Pri zlomu rebra je pomembno postopno stopnjevanje gibanja, obremenjevanja in mišične aktivacije, brez prehitevanja biološkega celjenja kosti.
Cilji fizioterapevtskega zdravljenja so zmanjšati bolečino in oteklino, obnoviti gibljivost sosednjih sklepov, izboljšati mišično aktivacijo, zmanjšati togost po imobilizaciji, obnoviti funkcionalno uporabo uda in postopno vrniti delovne ali športne obremenitve.
V fizioterapevtski obravnavi v Škofji Loki se oceni dihalni vzorec, gibljivost prsne hrbtenice, lokalna občutljivost rebrnega loka, napetost medrebrnih mišic in toleranca na vsakodnevne aktivnosti.
TECAR terapija se uporablja pri bolečini, oteklini, zaščitni mišični napetosti in slabši tkivni toleranci po imobilizaciji. Namen je izboljšati lokalno mikrocirkulacijo, zmanjšati občutljivost mehkih tkiv in pripraviti področje na manualno terapijo ter terapevtske vaje.
Terapija z laserjem se uporablja pri lokalni bolečini, občutljivosti periartikularnih tkiv, pooperativni občutljivosti ali brazgotinskih spremembah. Aplikacija se prilagodi fazi celjenja, lokalizaciji simptomov in reaktivnosti tkiva.
Ultrazvočna terapija se uporablja pri togih mehkih tkivih, zadebeljeni brazgotini, omejeni drsnosti fascij ali občutku zategovanja po imobilizaciji. Namen je izboljšati tkivno elastičnost pred mobilizacijo in aktivnim gibanjem.
Elektroterapija HiTop se uporablja pri bolečini, mišični inhibiciji in slabši aktivaciji mišic po obdobju zaščite ali imobilizacije. Cilj je izboljšati pripravljenost mišic za aktivno delo in postopno krepitev.
Manualna terapija je usmerjena v izboljšanje gibljivosti sklepov, drsnosti mehkih tkiv in zmanjšanje zaščitne napetosti. Tehnike se prilagodijo fazi kostnega celjenja, stabilnosti zloma in bolečinskemu odzivu.
Kinezioterapija je osrednji del rehabilitacije. Program vključuje aktivne vaje, vaje za gibljivost, postopno krepitev, propriocepcijo, funkcionalne vzorce in vračanje obremenitev glede na tip zloma ter cilje pacienta.
Kineziotaping se lahko uporabi za podporo pri oteklini, senzorično stimulacijo, propriocepcijo in boljši nadzor gibanja pri vračanju v vsakodnevne aktivnosti.
Pri počenem rebru je pomembno, da se gibanje vrača brez zadrževanja diha. Najprej se normalizira dihanje in hoja, nato rotacije trupa, dvigovanje bremen ter športne aktivnosti.
Prognoza pri enostavnem počenem rebru je praviloma dobra, vendar bolečina pogosto traja več tednov, ker se rebra stalno premikajo z dihanjem.
Daljši potek je pogost pri več poškodovanih rebrih, zmanjšani kostni gostoti, pridruženih poškodbah prsnega koša ali prehitrem vračanju v kontaktne obremenitve.
Rehabilitacija je uspešna, ko pacient diha brez zaščitnega vzorca, spi z manj bolečine, normalno rotira trup in postopno prenaša delovne ali športne obremenitve.
Počeno rebro najpogosteje pomeni nedislociran zlom rebra ali manjšo kostno poškodbo rebrnega loka.
Značilni so lokalna bolečina, bolečina pri dihanju, kašlju, kihanju, rotaciji trupa in občutljivost na pritisk.
Dihalne vaje pomagajo ohraniti širjenje prsnega koša, zmanjšati zaščitni vzorec in izboljšati funkcionalno okrevanje.
Rehabilitacija vključuje nadzor bolečine, dihalne vaje, mobilizacijo prsne hrbtenice, zmanjšanje zaščitne napetosti in postopno vračanje obremenitev.
