Fizioterapija Habjan
Rehabilitacija po zlomu stopala: obremenjevanje, hoja in stabilnost stopala
Zasnova vsebine: Neja Habjan, dipl. fiziot.
Rehabilitacija po zlomu stopala je usmerjena v postopno vračanje obremenjevanja, obnovo hoje, gibljivosti prstov, stabilnosti stopalnega loka in funkcije odriva. Zlom lahko prizadene stopalnice, prste, petnico, navikularno kost, talus ali druge tarzalne kosti. V ambulanti Fizioterapija Habjan v Škofji Loki se rehabilitacija prilagodi lokaciji zloma, dovoljenemu obremenjevanju in funkcionalnim ciljem pacienta.
Zlom stopala lahko vključuje metatarzalne kosti, falange, petnico, talus, navikularno kost ali druge kosti stopala.
Ker stopalo prenaša celotno telesno težo in sodeluje pri odrivu, mora biti rehabilitacija usmerjena v obremenjevanje, gibljivost, stabilnost in propriocepcijo.
Po imobilizaciji so pogosti oteklina, togost prstov, bolečina pri odrivu, slabša funkcija stopalnega loka in spremenjen vzorec hoje.
Zlom stopala nastane pri padcu predmeta na stopalo, zvinu, prometni poškodbi, športni obremenitvi ali ponavljajočem stresu.
Program rehabilitacije je odvisen od tega, ali gre za stabilen zlom prsta, metatarzalni zlom, stresni zlom ali kompleksnejšo poškodbo tarzalnih kosti.
- Direkten udarec ali padec predmeta na stopalo.
- Zvini in rotacijske poškodbe stopala.
- Stresni zlom zaradi ponavljajočih obremenitev.
- Zlom stopalnic pri teku ali skokih.
- Zlom petnice pri padcu z višine.
- Zlom talusa ali navikularne kosti.
- Imobilizacija in razbremenjevanje.
- Neustrezna obutev ali nenadno povečanje treninga.
Po zlomu stopala so simptomi najbolj izraziti pri obremenitvi, hoji, odrivu in nošenju obutve.
- Bolečina v stopalu pri obremenitvi.
- Oteklina in občutljivost na mestu zloma.
- Omejena gibljivost prstov ali gležnja.
- Bolečina pri odrivu.
- Šepanje ali razbremenjevanje stopala.
- Slabša stabilnost stopalnega loka.
- Zmanjšana moč meč in intrinzičnih mišic stopala.
- Težave pri hoji po stopnicah, neravni podlagi ali daljših razdaljah.
Zdravljenje je odvisno od tipa zloma, stabilnosti kostnih fragmentov, prizadetosti sklepne površine, stopnje otekline in funkcionalnih zahtev pacienta. Stabilni zlomi se pogosto zdravijo z imobilizacijo, nestabilni ali premaknjeni zlomi pa lahko zahtevajo operativno stabilizacijo.
Fizioterapevtska obravnava se začne glede na fazo celjenja in navodila zdravnika oziroma operaterja. Pri zlomu stopala je pomembno postopno stopnjevanje gibanja, obremenjevanja in mišične aktivacije, brez prehitevanja biološkega celjenja kosti.
Cilji fizioterapevtskega zdravljenja so zmanjšati bolečino in oteklino, obnoviti gibljivost sosednjih sklepov, izboljšati mišično aktivacijo, zmanjšati togost po imobilizaciji, obnoviti funkcionalno uporabo uda in postopno vrniti delovne ali športne obremenitve.
V fizioterapevtski obravnavi v Škofji Loki se oceni dovoljena obremenitev, oteklina, gibljivost prstov, funkcija stopalnega loka, moč meč, ravnotežje in vzorec hoje.
TECAR terapija se uporablja pri bolečini, oteklini, zaščitni mišični napetosti in slabši tkivni toleranci po imobilizaciji. Namen je izboljšati lokalno mikrocirkulacijo, zmanjšati občutljivost mehkih tkiv in pripraviti področje na manualno terapijo ter terapevtske vaje.
Terapija z laserjem se uporablja pri lokalni bolečini, občutljivosti periartikularnih tkiv, pooperativni občutljivosti ali brazgotinskih spremembah. Aplikacija se prilagodi fazi celjenja, lokalizaciji simptomov in reaktivnosti tkiva.
Ultrazvočna terapija se uporablja pri togih mehkih tkivih, zadebeljeni brazgotini, omejeni drsnosti fascij ali občutku zategovanja po imobilizaciji. Namen je izboljšati tkivno elastičnost pred mobilizacijo in aktivnim gibanjem.
Elektroterapija HiTop se uporablja pri bolečini, mišični inhibiciji in slabši aktivaciji mišic po obdobju zaščite ali imobilizacije. Cilj je izboljšati pripravljenost mišic za aktivno delo in postopno krepitev.
Manualna terapija je usmerjena v izboljšanje gibljivosti sklepov, drsnosti mehkih tkiv in zmanjšanje zaščitne napetosti. Tehnike se prilagodijo fazi kostnega celjenja, stabilnosti zloma in bolečinskemu odzivu.
Kinezioterapija je osrednji del rehabilitacije. Program vključuje aktivne vaje, vaje za gibljivost, postopno krepitev, propriocepcijo, funkcionalne vzorce in vračanje obremenitev glede na tip zloma ter cilje pacienta.
Kineziotaping se lahko uporabi za podporo pri oteklini, senzorično stimulacijo, propriocepcijo in boljši nadzor gibanja pri vračanju v vsakodnevne aktivnosti.
Napredovanje vključuje prenos teže, hojo, aktivacijo intrinzičnih mišic stopala, krepitev meč, ravnotežje, odriv in postopno vračanje teka ali športnih obremenitev.
Prognoza je odvisna od lokacije zloma, kostnega celjenja, trajanja razbremenjevanja in zahtevnosti aktivnosti.
Stresni zlomi in zlomi tarzalnih kosti lahko zahtevajo daljši nadzor obremenitev kot enostavni zlomi prstov ali stabilni metatarzalni zlomi.
Rehabilitacija je uspešna, ko je hoja simetrična, odriv neboleč, stopalo stabilno in pacient prenaša dnevne, delovne ali športne obremenitve.
Vključuje postopno obremenjevanje, obnovo hoje, gibljivost prstov, krepitev stopala in ravnotežje.
Oteklina je posledica poškodbe, zmanjšane uporabe, imobilizacije in počasnejšega vračanja cirkulacije.
Odvisno je od lokacije zloma, stabilnosti in navodil zdravnika oziroma operaterja.
Tek se vrača šele po neboleči hoji, stabilnem odrivu, dobri moči meč in ustreznem kostnem celjenju.
