Fizioterapija Habjan

SLAP lezija: poškodba labruma rame, simptomi in fizioterapevtska rehabilitacija

Zasnova vsebine: Neja Habjan, dipl. fiziot.

SLAP lezija je poškodba zgornjega dela glenoidnega labruma v ramenskem sklepu, kjer se na sklepno ponvico pripenja tudi dolga glava bicepsove tetive. Ne gre za površinsko bolečino v rami, temveč za motnjo stabilizacijskega sistema, ki vpliva na centriranje glavice nadlahtnice, prenos sil skozi roko in kontrolo gibanja nad glavo. Labrum poglobi sklepno ponvico in izboljša pasivno stabilnost rame, zato njegova poškodba pogosto povzroča globoko bolečino, občutek preskoka, slabšo moč in nezanesljivost pri potiskih, metih ali dvigih roke. Pri SLAP leziji je pomembno razumeti povezavo med glenohumeralno stabilnostjo, funkcijo rotatorne manšete, položajem lopatice in obremenitvijo bicepsove tetive. Težava je pogosta pri športih z gibi nad glavo, pri padcih na iztegnjeno roko in pri ponavljajočih rotacijskih obremenitvah rame. Fizioterapevtska obravnava mora zato oceniti ne samo boleč predel, temveč celotno biomehaniko ramenskega obroča, prsne hrbtenice, lopatice in trupa.

SLAP lezija pomeni poškodbo zgornjega labruma od spredaj proti zadaj. Kratica SLAP izhaja iz angleškega izraza superior labrum anterior to posterior, kar opisuje smer poškodbe v zgornjem delu sklepne ponvice. Labrum je vlaknasto-hrustančna struktura, ki obdaja glenoid lopatice in povečuje kontaktno površino med glavico nadlahtnice ter sklepno ponvico. Zaradi tega ima pomembno vlogo pri stabilnosti rame, posebej pri hitrih, sunkovitih in nadglavnih gibih.

V zgornji del labruma se vrašča narastišče dolge glave bicepsove tetive. Prav ta anatomska povezava je razlog, da SLAP lezija pogosto povzroča bolečino pri gibih, kjer se biceps obremeni kot stabilizator rame. To vključuje dvigovanje bremen pred telesom, met, serviranje, potisk nad glavo, vlečenje, lovljenje predmeta ali sunkovit gib roke nazaj.

Poškodba lahko zajema samo obrabo labruma, delno natrganje, odstop labruma od glenoida ali nestabilnost biceps-labralnega kompleksa. Pri nekaterih pacientih je SLAP lezija izolirana, pri drugih pa se pojavi skupaj z utesnitvenim sindromom, tendinopatijo bicepsa, poškodbo rotatorne manšete, nestabilnostjo rame ali omejeno gibljivostjo zadnje sklepne ovojnice.

Klinično je pomembno, da slikovna diagnostika ne pove vedno celotne zgodbe. Pri nekaterih ljudeh se na magnetni resonanci pokaže sprememba labruma, ki ni glavni vir bolečine. Zato je pri SLAP leziji nujna funkcionalna diagnostika rame, ki preveri, kateri gibi dejansko izzovejo simptome, kako se obnaša lopatica, kakšna je moč rotatorne manšete in ali bicepsova tetiva sodeluje kot primarni bolečinski generator.

SLAP lezija nastane zaradi preobremenitve biceps-labralnega kompleksa ali zaradi nenadne sile, ki preseže sposobnost labruma, da stabilizira sklep. Pri športnikih je pogost mehanizem ponavljajoč nadglavni gib, kjer se rama znajde v kombinaciji abdukcije, zunanje rotacije in hitrega pospeševanja ali zaviranja. Tak položaj močno obremeni zgornji labrum, predvsem pri metih, servisu, plavanju, plezanju in vadbi z utežmi.

Pri travmatskih poškodbah je mehanizem drugačen. Padec na iztegnjeno roko, sunkovit poteg roke, izpah rame ali nenadna vlečna sila lahko povzroči odstop labruma ali poškodbo narastišča bicepsove tetive. Pri starejših pacientih so spremembe pogosto degenerativne, kjer se labrum postopno obrablja zaradi ponavljajočih mikroobremenitev in sprememb kakovosti tkiva.

Najpogostejši vzroki so:

Simptomi SLAP lezije so pogosto manj jasni kot pri klasični poškodbi mišice ali tetive. Pacient običajno ne opisuje površinske bolečine, temveč globok občutek v sklepu, ki se pojavi pri določenih kotih gibanja. Bolečina je lahko spredaj, globoko v rami ali nekoliko zadaj, pogosto pa se poveča pri obremenitvah nad glavo.

Najpogostejši simptomi so:

Zdravljenje SLAP lezije je odvisno od vrste poškodbe, starosti pacienta, stopnje aktivnosti, prisotnosti nestabilnosti, bolečine in funkcionalnih zahtev. Pri veliko pacientih se najprej izvede konservativno zdravljenje, ki vključuje fizioterapevtsko obravnavo, prilagoditev obremenitev in postopno obnovo stabilnosti rame. Pri večjih odstopih labruma, izraziti nestabilnosti ali vztrajanju simptomov kljub kakovostni rehabilitaciji je potrebna ortopedska presoja.

V fizioterapevtski ambulanti Fizioterapija Habjan v Škofji Loki se obravnava SLAP lezije začne z natančno oceno ramenskega sklepa, lopatice, vratno-prsnega prehoda, prsne hrbtenice in obremenitvenega profila pacienta. Cilj je ugotoviti, ali je glavni problem labrum, biceps-labralni kompleks, rotatorna manšeta, lopatica ali kombinacija več dejavnikov.

Cilji fizioterapevtskega zdravljenja

Pri SLAP leziji je glavni cilj zmanjšati draženje zgornjega labruma in ponovno vzpostaviti stabilno, centrirano gibanje glavice nadlahtnice. Rama mora pri gibu nad glavo delovati kot usklajen sistem, kjer rotatorna manšeta stabilizira sklep, lopatica zagotavlja ustrezno podlago, prsna hrbtenica omogoča gibanje, biceps pa ne prevzema pretirane stabilizacijske vloge.

Cilji obravnave so:

  • zmanjšati bolečino v ramenskem sklepu,
  • umiriti draženje biceps-labralnega kompleksa,
  • izboljšati kontrolo lopatice,
  • obnoviti moč rotatorne manšete,
  • izboljšati gibljivost prsne hrbtenice,
  • zmanjšati kompenzacije v vratu in zgornjem trapezu,
  • postopno vrniti varne obremenitve nad glavo,
  • pripraviti ramo na delo, šport ali vadbo z utežmi.

Začetna obravnava: zmanjšanje draženja in kontrola gibanja

V začetnem obdobju je pomembno zmanjšati provokativne obremenitve. To običajno pomeni začasno prilagoditev metov, potiskov nad glavo, težkih potegov, sunkovitih dvigov in položajev, kjer rama prehaja v bolečo kombinacijo abdukcije in zunanje rotacije. Cilj ni popolna neaktivnost, temveč zmanjšanje mehanskega stresa na zgornji labrum.

Fizioterapevtski pregled vključuje oceno aktivne in pasivne gibljivosti, testiranje bolečine pri obremenitvi bicepsa, stabilnost glenohumeralnega sklepa, položaj lopatice, moč zunanjih rotatorjev, gibljivost prsne hrbtenice in toleranco na funkcionalne gibe. Pri športnikih je pomembna tudi analiza specifičnega giba, na primer meta, servisa, plavalnega zavesljaja ali dviga uteži.

Vaje v začetnem delu obravnave so usmerjene v neboleče aktiviranje rotatorne manšete, kontrolo lopatice, izboljšanje položaja prsnega koša in postopno obnovo zaupanja v gib. Pri tem je pomembna natančna dozirana obremenitev, ker prehitra vrnitev v boleče kote pogosto ponovno razdraži labrum.

TECAR terapija pri SLAP leziji

TECAR terapija je smiselna pri SLAP leziji, kadar je prisotna bolečina, povečana napetost v sprednjem delu rame, zaščitna aktivacija prsnih mišic ali slabša toleranca na gibanje. Z uporabo TECAR terapije želimo izboljšati prekrvavitev mehkih tkiv, zmanjšati tonus preobremenjenih mišic in pripraviti ramo na bolj kakovostno izvedbo terapevtskih vaj.

Pri obravnavi se pozornost pogosto usmeri na področje sprednje rame, bicepsove tetive, prsnih mišic, zadnje ramenske ovojnice in mišic okoli lopatice. Učinek je pomemben predvsem pri pacientih, ki zaradi bolečine težko sprostijo zaščitni vzorec in pri gibu prekomerno aktivirajo zgornji trapez ali sprednji del rame.

Terapija z laserjem

Terapija z laserjem se uporablja pri bolečini in lokalnem draženju mehkih tkiv okoli ramenskega sklepa. Pri SLAP leziji je klinično uporabna predvsem pri občutljivosti bicepsove tetive, draženju sprednjega dela rame in pooperativni rehabilitaciji, kadar je treba vplivati na regeneracijo tkiva in zmanjšati lokalno preobčutljivost.

Z laserjem želimo doseči boljšo tkivno odzivnost, zmanjšanje bolečine pri gibu in boljšo toleranco na obremenitve, ki so potrebne za obnovo stabilnosti rame. Metoda je posebej uporabna, kadar bolečina zavira kakovostno aktivacijo rotatorne manšete in omejuje gibanje nad glavo.

Ultrazvočna terapija

Ultrazvočna terapija se lahko uporabi pri SLAP leziji, kadar so poleg labralne poškodbe prisotne mehko-tkivne reakcije v področju bicepsove tetive, sprednje sklepne ovojnice ali periartikularnih struktur. Namen ultrazvočne terapije je vplivati na lokalno tkivno presnovo, zmanjšati občutek zategovanja in izboljšati elastičnost mehkih tkiv.

Pri rami, kjer je prisotna zaščitna napetost, lahko ultrazvočna terapija pomaga zmanjšati lokalno občutljivost in izboljšati pripravo tkiva na manualno obravnavo ter aktivno gibanje. Uporaba mora biti natančno usmerjena glede na klinični pregled, saj SLAP lezija redko nastopa kot povsem izolirana struktura brez vpliva okolnih tkiv.

Elektroterapija HiTop

Elektroterapija HiTop je uporabna pri bolečinsko razdraženi rami, kjer pacient zaradi bolečine razvije zaščitni vzorec gibanja. Pri SLAP leziji se to pogosto kaže kot dvigovanje rame proti ušesu, zmanjšana aktivacija zunanjih rotatorjev in prekomerna napetost v vratno-ramenskem predelu.

Z uporabo HiTop terapije želimo zmanjšati bolečinsko občutljivost, sprostiti zaščitno mišično napetost in izboljšati pripravljenost živčno-mišičnega sistema za terapevtske vaje. Takšna obravnava je posebej smiselna pri pacientih, ki imajo poleg globoke ramenske bolečine tudi napetost v zgornjem trapezu, levator scapulae in prsnih mišicah.

Manualna terapija

Manualna terapija pri SLAP leziji ni agresivno premikanje boleče rame, temveč natančna obravnava struktur, ki vplivajo na položaj glavice nadlahtnice in gibanje lopatice. Terapevt oceni gibljivost prsne hrbtenice, reber, lopatice, zadnje sklepne ovojnice, vratno-prsnega prehoda in mehkih tkiv sprednje rame.

Pri omejeni notranji rotaciji rame je pogosto prisotna togost zadnje ramenske ovojnice. To lahko spremeni drsenje glavice nadlahtnice in poveča obremenitev zgornjega labruma pri nadglavnih gibih. Manualna terapija je zato usmerjena v obnovo kakovostnega sklepnega gibanja, zmanjšanje mehanskih kompenzacij in boljšo pripravo rame na aktivno stabilizacijo.

Kinezioterapija in stabilizacija rame

Kinezioterapija je temelj rehabilitacije SLAP lezije. Program mora postopno obnavljati stabilnost glenohumeralnega sklepa, moč rotatorne manšete, kontrolo lopatice in prenos sile iz trupa v zgornjo okončino. Pri rami ni dovolj, da mišice samo okrepimo, temveč morajo delovati v pravilnem času in v pravilnem razmerju.

V začetku se uporabljajo vaje za izometrično aktivacijo zunanjih in notranjih rotatorjev, nizko intenzivne vaje za lopatico, aktivacija serratus anterior in spodnjega trapeza ter kontrolirano gibanje v nebolečem območju. Nato se dodajajo vaje z elastiko, zaprte kinetične verige, kontrolirani potiski, stabilizacija v opori in postopno delo nad višino ramen.

Pri športnikih in aktivnih pacientih se rehabilitacija nadaljuje v smeri specifičnih obremenitev. To vključuje met, servis, plavanje, plezanje, vadbo z utežmi ali delo nad glavo. Vrnitev v šport ni odvisna samo od odsotnosti bolečine, temveč od sposobnosti rame, da vzdrži hitre spremembe smeri, ekscentrično zaviranje in ponavljajoče obremenitve brez izgube kontrole.

Kineziotaping

Kineziotaping se lahko uporabi za izboljšanje položaja lopatice, zmanjšanje občutka nestabilnosti in boljšo propriocepcijo ramenskega obroča. Pri SLAP leziji je uporaben predvsem pri pacientih, ki težko zaznajo položaj rame ali imajo izrazit zaščitni vzorec z dvigovanjem ramena.

Taping lahko pomaga pri usmerjanju gibanja lopatice, zmanjšanju napetosti v zgornjem trapezu in boljšem občutku stabilnosti med vajami. Aplikacija mora omogočati poln dihalni vzorec, gibanje prsnega koša in kontrolirano gibanje roke, brez pretirane mehanske omejitve.

Rehabilitacija po operaciji SLAP lezije

Če je bila izvedena artroskopska reparacija SLAP lezije, je rehabilitacija odvisna od kirurškega postopka, kakovosti tkiva, stabilnosti popravila in navodil ortopeda. V začetnem obdobju se ščiti biceps-labralni kompleks, zato so obremenitve bicepsa in skrajni položaji rame omejeni. Prezgodnje vlečne sile na bicepsovo tetivo lahko preobremenijo mesto popravila.

Rehabilitacija postopno prehaja od zaščitenega gibanja do aktivne kontrole, nato do krepitve rotatorne manšete, lopatice in funkcionalnih vzorcev. Pri športnikih se v zaključnem delu doda specifična priprava na met, servis, kontakt, potiske ali delo z bremeni. Pooperativna rehabilitacija mora biti natančno dozirana, ker prehitro napredovanje draži tkivo, prepočasno napredovanje pa poveča togost in izgubo moči.

Funkcionalna diagnostika v fizioterapiji

V fizioterapevtski ambulanti Fizioterapija Habjan je diagnostika pri SLAP leziji usmerjena v razumevanje vzroka bolečine, ne samo v potrditev diagnoze. Terapevt preveri gibljivost rame, kakovost elevacije roke, ritem lopatice, moč rotatorne manšete, toleranco bicepsa, stabilnost sklepa, gibljivost prsne hrbtenice in funkcionalne obremenitve, ki izzovejo simptome.

Pri športnikih je pomembno oceniti celotno kinetično verigo. Slaba rotacija trupa, omejena prsna hrbtenica, slab nadzor lopatice ali pomanjkanje moči kolka lahko povečajo obremenitev rame. SLAP lezija je zato pogosto končna točka preobremenitve, ne pa edini problem v sistemu.

Prognoza pri SLAP leziji je odvisna od tipa poškodbe, starosti, stopnje aktivnosti, pridruženih poškodb in odziva na konservativno rehabilitacijo. Blažje in stabilne lezije se pogosto dobro odzovejo na fizioterapevtsko obravnavo, posebej kadar se zmanjša draženje biceps-labralnega kompleksa in izboljša stabilnost rame.

Pri športnikih z visokimi zahtevami nad glavo je rehabilitacija zahtevnejša, ker rama ne sme biti samo neboleča, temveč mora prenesti eksplozivne, ponavljajoče in rotacijske obremenitve. Pri degenerativnih spremembah labruma je cilj pogosto izboljšati funkcijo in zmanjšati simptome, ne pa popolnoma spremeniti strukturnega videza labruma na slikah.

Trajanje rehabilitacije je različno. Pri blažjih primerih lahko izboljšanje funkcije nastopi v nekaj tednih, popolna vrnitev k zahtevnejšim obremenitvam pa običajno zahteva daljši, postopno voden program. Po operativnem zdravljenju je rehabilitacija daljša in poteka po protokolu ortopeda, z jasnimi omejitvami glede bicepsa, gibljivosti in obremenitev.

SLAP lezija pomeni poškodbo zgornjega dela labruma rame, kjer se pripenja dolga glava bicepsove tetive. Gre za poškodbo strukture, ki sodeluje pri stabilnosti ramenskega sklepa, zato lahko povzroča globoko bolečino, preskakovanje, slabšo moč in težave pri gibih nad glavo.

Veliko pacientov se najprej zdravi konservativno s fizioterapijo, prilagoditvijo obremenitev in postopno stabilizacijo rame. Uspeh je odvisen od vrste lezije, stopnje nestabilnosti, starosti, športnih zahtev in pridruženih poškodb.

Dolga glava bicepsove tetive se pripenja na zgornji labrum. Ko je ta predel poškodovan ali razdražen, se bolečina pogosto pojavi pri gibih, kjer se biceps napne, na primer pri dvigovanju predmeta pred telesom, vlečenju, metu ali potisku.

V začetnem obdobju so pogosto problematični težki potiski nad glavo, bench press z velikim obsegom giba, dipsi, sunkoviti potegi, meti in vaje, ki povzročajo bolečino globoko v rami. Vaje se ne izločijo za vedno, temveč se vrnejo postopno, ko rama ponovno pridobi stabilnost, moč in toleranco na obremenitev.

Pri blažjih primerih se bolečina in funkcija lahko izboljšata v nekaj tednih, zahtevnejša rehabilitacija pri športnikih ali po operaciji pa traja več mesecev. Čas okrevanja je odvisen od tipa lezije, obremenitev, kakovosti stabilizacije rame in tega, ali so prisotne dodatne poškodbe rotatorne manšete ali bicepsove tetive.

Naročite se na diagnostični pregled