Fizioterapija Habjan

Teniški komolec: simptomi, vzroki in zdravljenje bolečine na zunanji strani komolca

Zasnova vsebine: Neja Habjan, dipl. fiziot.

Teniški komolec je preobremenitvena poškodba tetivnega narastišča iztegovalk zapestja na zunanji strani komolca. Strokovno govorimo o lateralni epikondilalgiji ali lateralnem epikondilitisu, čeprav pri kroničnih težavah pogosto ne gre za klasično vnetje, temveč za tendinopatske spremembe tetive. Najpogosteje je prizadeto narastišče mišice extensor carpi radialis brevis, ki ima pomembno vlogo pri stabilizaciji zapestja med prijemom. Bolečina se zato ne pojavlja samo pri tenisu, temveč tudi pri delu z miško, dvigovanju bremen, uporabi orodja, vijačenju, nošenju vrečk in vajah z utežmi. Težava pomembno zmanjša moč prijema, zanesljivost roke in sposobnost ponavljajočega dela. V ambulanti Fizioterapija Habjan v Škofji Loki pri teniškem komolcu ocenimo tetivo, zapestje, komolec, ramo, lopatico in dejanske obremenitve, ki vzdržujejo bolečino.

Teniški komolec je bolečinsko stanje na zunanji strani komolca, kjer se na lateralni epikondil pripenjajo mišice iztegovalke zapestja in prstov. Te mišice omogočajo izteg zapestja, stabilizacijo roke pri prijemu in nadzor sile med dvigovanjem predmetov.

Pri ponavljajočih obremenitvah pride do mikropoškodb tetivnega narastišča. Če je obremenitev večja od sposobnosti tetive za regeneracijo, se začne spreminjati struktura kolagenskih vlaken, poveča se občutljivost živčnih končičev, tetiva pa izgubi del svoje normalne mehanske odpornosti. Zato je izraz lateralni epikondilitis v praksi pogost, vendar ni vedno najbolj natančen, saj kronični teniški komolec pogosto ustreza tendinopatiji.

Bolečina se sprva pojavi samo pri močnejšem prijemu ali specifičnih gibih, kasneje pa lahko moti tudi preprosta opravila, kot so dvig skodelice, odpiranje vrat, rokovanje ali delo za računalnikom. Ker iztegovalke zapestja sodelujejo pri skoraj vsakem funkcionalnem prijemu, se težava pogosto ponavlja, če se ne obnovi obremenitvena sposobnost tetive.

Pomembno je razlikovati teniški komolec od drugih vzrokov bolečine na zunanji strani komolca. Podobne simptome lahko povzročijo draženje radialnega živca, težave vratne hrbtenice, sklepna blokada komolca, bolečina iz rame ali redkeje poškodba lateralnih ligamentov komolca.

Teniški komolec nastane zaradi ponavljajočega mehanskega stresa na tetivno narastišče iztegovalk zapestja. Pri prijemu mora zapestje ostati stabilno, čeprav prsti ustvarjajo silo. To pomeni, da iztegovalke zapestja delujejo kot stabilizatorji, ne samo kot mišice za izteg. Če je teh obremenitev preveč ali so slabo dozirane, tetivno narastišče postane preobčutljivo.

Težava se pogosto razvije pri kombinaciji lokalne preobremenitve in slabše kontrole celotnega zgornjega uda. Če rama in lopatica ne zagotavljata dovolj stabilnosti, mora podlaket pogosto prevzeti več dela. V klinični praksi Fizioterapija Habjan pogosto obravnava paciente, pri katerih bolečina na zunanji strani komolca ni posledica ene aktivnosti, temveč seštevek dela z računalnikom, ročnega dela, vadbe in slabše regeneracije.

Najpogostejši vzroki in dejavniki tveganja so:

Simptomi teniškega komolca se običajno razvijejo postopno. Pacient najprej opazi bolečino pri močnejšem prijemu, nato pri dvigovanju z iztegnjenim komolcem, kasneje pa lahko boli že pri vsakodnevnih opravilih. Klinično je pomembno oceniti, ali gre za lokalno tetivno bolečino ali za težavo, ki vključuje tudi živčno komponento, vratno hrbtenico ali sklep komolca.

Značilni simptomi so:

Zdravljenje teniškega komolca mora biti usmerjeno v zmanjšanje bolečine, izboljšanje mehanske tolerance tetive in odpravo obremenitvenih dejavnikov. Pri akutno vzdraženem narastišču je najprej pomembno zmanjšati provokativne aktivnosti, pri kronični tendinopatiji pa postopno graditi nosilnost tetive. Samo pasivna terapija običajno ne zadostuje, ker tetiva potrebuje pravilno dozirano mehansko obremenitev.

V ambulanti Fizioterapija Habjan v Škofji Loki pregled vključuje oceno bolečine pri izometričnem iztegu zapestja, moč prijema, gibljivost zapestja in komolca, stanje mišic podlakti, položaj rame, kontrolo lopatice in provokativne delovne ali športne vzorce. Tako ločimo, ali je glavni problem lokalna tendinopatija, živčno draženje, preobremenitev zaradi dela ali širša motnja gibanja zgornjega uda.

Obravnava se začne z umiritvijo tetivnega narastišča in korekcijo obremenitev

Pri teniškem komolcu ni cilj popolno mirovanje roke, temveč zmanjšanje tistih obremenitev, ki tetivo stalno dražijo. Običajno začasno omejimo močan prijem, dvigovanje z dlanjo navzdol, ponavljajoče vijačenje, delo z orodjem in vaje, pri katerih zapestje ne ostane stabilno.

Blaga bolečina med vadbo je pri tendinopatiji lahko sprejemljiva, če se simptomi po vadbi ne stopnjujejo in naslednji dan niso izrazitejši. Če se bolečina po aktivnosti poveča ali tetiva zjutraj postane bolj občutljiva, je bila obremenitev previsoka. Tak način spremljanja je pomemben, ker omogoča aktivno rehabilitacijo brez nepotrebnega mirovanja.

TECAR terapija

TECAR terapija je uporabna pri bolečini, povečani napetosti mišic podlakti in slabši lokalni prekrvavitvi. Pri teniškem komolcu so iztegovalke zapestja pogosto zaščitno napete, kar dodatno povečuje vlečno silo na tetivno narastišče.

Z natančno aplikacijo TECAR terapije želimo zmanjšati mišično-fascialno napetost, izboljšati presnovne pogoje v mehkih tkivih in pripraviti roko na manualno terapijo ter vaje. Njena vloga je podporna, saj omogoči lažjo izvedbo aktivnega dela rehabilitacije.

Terapija z laserjem

Terapija z laserjem je smiselna pri bolečem tetivnem narastišču, povečani občutljivosti in lokalni tkivni reakciji. Fotobiomodulacija lahko vpliva na bolečinsko zaznavo, mikrocirkulacijo in presnovne procese v vzdraženem tkivu.

Pri teniškem komolcu laser uporabljamo ciljano na lateralni epikondil in prizadeto tetivno področje. Namen je zmanjšati bolečino do stopnje, ko pacient lažje izvaja vaje za iztegovalke zapestja in postopno obremenjuje tetivo.

Terapija z udarnimi globinskimi valovi ESWT

Terapija z udarnimi globinskimi valovi ESWT je posebej uporabna pri kroničnem teniškem komolcu, kjer bolečina traja dlje časa in se tetivno narastišče ne odziva dovolj dobro na osnovne ukrepe. ESWT mehansko stimulira tkivo, vpliva na lokalno bolečinsko občutljivost in lahko spodbuja regenerativni odziv kronično spremenjene tetive.

Aplikacija mora biti natančna in dozirana glede na občutljivost narastišča. ESWT ni samostojna rešitev, temveč metoda, ki ima največ smisla v kombinaciji s progresivno vadbo. Brez postopnega obremenjevanja tetiva ne pridobi funkcionalne nosilnosti.

Manualna terapija

Manualna terapija je pomembna pri povečani napetosti mišic podlakti, omejeni gibljivosti zapestja ali komolca ter kompenzacijah v rami in vratno-prsnem predelu. Obravnava lahko vključuje mehkotkivne tehnike za ekstenzorje zapestja, mobilizacijo komolca, zapestja in po potrebi ramenskega obroča.

Namen manualne terapije ni “razbiti vnetja”, temveč zmanjšati mehanske omejitve, izboljšati drsenje tkiv in omogočiti boljši prenos sile skozi zgornji ud. Najboljši učinek ima, kadar je povezana z aktivno vadbo.

Kinezioterapija

Osrednji del zdravljenja je kinezioterapija, ker mora tetiva ponovno pridobiti sposobnost prenašanja sile. Pri teniškem komolcu začnemo z vajami, ki tetivo obremenijo dovolj, da spodbujajo adaptacijo, vendar ne toliko, da bi povzročile poslabšanje.

V začetku so pogosto primerne izometrične vaje za izteg zapestja, ker lahko zmanjšajo bolečino in ohranijo mišično aktivacijo. Kasneje dodamo počasne koncentrične in ekscentrične vaje za iztegovalke zapestja, vaje za prijem, supinacijo, pronacijo ter stabilizacijo zapestja.

V napredni fazi vključimo funkcionalne obremenitve, kot so nošenje, vlečenje, potiskanje, delo z orodjem, vadba z utežmi ali športno specifični gibi. Pri pacientih, ki veliko delajo za računalnikom, prilagodimo tudi uporabo miške, položaj podlakti in pogostost odmorov. Pri športnikih preverimo tehniko, prijem, opremo in obseg treninga.

Kineziotaping

Kineziotaping je lahko uporaben kot začasna podpora pri bolečem prijemu ali vračanju v lažje obremenitve. S pravilno aplikacijo lahko zmanjšamo občutek vleka na zunanji strani komolca, izboljšamo propriocepcijo in pacientu omogočimo boljši nadzor položaja zapestja.

Taping ne spremeni strukture tetive in ne nadomesti vaj. Najbolj smiseln je kot dopolnilo v fazi, ko pacient že izvaja rehabilitacijo, vendar pri delu ali športu še potrebuje dodatno senzorično podporo.

Zakaj fizikalna terapija sama ni dovolj

Pri teniškem komolcu je glavna težava zmanjšana toleranca tetivnega narastišča na obremenitev. Fizikalni agensi lahko zmanjšajo bolečino in izboljšajo lokalno tkivno okolje, ne morejo pa tetive naučiti ponovno prenašati sile pri prijemu, dvigovanju in ponavljajočem delu.

Zato je obravnava v ambulanti Fizioterapija Habjan vedno povezana z individualnim programom vaj in korekcijo obremenitev. Cilj ni samo manj bolečine, temveč roka, ki zmore realne delovne, športne in vsakodnevne obremenitve brez ponovnega draženja.

Prognoza pri teniškem komolcu je običajno dobra, vendar je čas okrevanja odvisen od trajanja simptomov, stopnje bolečine, delovnih obremenitev in doslednosti pri vajah. Sveže težave se lahko izboljšajo hitreje, kronična tendinopatija pa pogosto zahteva več časa, ker se mora spremeniti mehanska toleranca tetive.

Pri blažjih primerih se bolečina lahko zmanjša v nekaj tednih, vendar to še ne pomeni, da je tetiva pripravljena na polno obremenitev. Pri dolgotrajnih primerih, posebej pri ljudeh z vsakodnevnim ročnim delom ali športnimi obremenitvami, rehabilitacija pogosto traja dlje in zahteva natančno stopnjevanje.

V ambulanti Fizioterapija Habjan v Škofji Loki napredovanje ocenjujemo po moči prijema, bolečini pri iztegu zapestja, toleranci na delo in odzivu simptomov naslednji dan. Odsotnost bolečine v mirovanju ni dovolj, če se bolečina vrne pri prvem močnejšem prijemu.

Pri svežih težavah je lahko prisotna vnetna komponenta, pri kroničnem teniškem komolcu pa gre pogosteje za tendinopatske spremembe tetive. To pomeni, da je tetiva manj odporna na obremenitev, struktura kolagena je spremenjena, bolečina pa se sproži pri prijemu in obremenitvi.

Popolno mirovanje običajno ni najboljša rešitev. Smiselno je začasno zmanjšati provokativne obremenitve, vendar tetiva potrebuje postopno obremenjevanje, da ponovno pridobi nosilnost. Ključno je pravilno doziranje vaj.

Pri stisku roke se aktivirajo mišice prijema in iztegovalke zapestja, ki stabilizirajo zapestje. Če je njihovo narastišče na zunanji strani komolca preobčutljivo, že običajen prijem poveča natezno silo na tetivo in sproži bolečino.

O kronični težavi govorimo, ko bolečina traja več tednov ali mesecev, se ponavlja pri enakih obremenitvah in se ne umiri samo z zmanjšanjem aktivnosti. Takrat je potrebna bolj strukturirana rehabilitacija z obremenitvenim programom in po potrebi dodatnimi metodami, kot je terapija z globinskimi udarnimi valovi (ESWT).

Naročite se na diagnostični pregled