Fizioterapija Habjan
Burzitis v kolku: bolečina na zunanji strani kolka in motena obremenitev
Burzitis v kolku je boleče draženje burze, sluzne vrečke, ki zmanjšuje trenje med tetivami, mišicami in kostnimi strukturami v predelu kolka. Najpogosteje govorimo o trohanternem burzitisu, pri katerem je bolečina lokalizirana na zunanji strani kolka, v predelu velikega trohantra stegnenice. V praksi se ta težava pogosto prepleta z draženjem tetiv glutealnih mišic, predvsem gluteus medius in gluteus minimus, zato se danes pogosto uporablja tudi izraz sindrom velikega trohantra.
Težava ni samo lokalno vnetje burze, temveč posledica spremenjene obremenitve lateralnega dela kolka. Bolečina se pogosto pojavi pri hoji, ležanju na boku, vstajanju iz stola, hoji po stopnicah ali daljšem stanju na eni nogi. Fizioterapevtska obravnava mora zato oceniti položaj medenice, moč glutealnih mišic, nadzor kolka, hojo, gibljivost kolka in način, kako se sila prenaša skozi spodnji ud.
Burza je majhna sluzna vrečka, napolnjena s tekočino, ki zmanjšuje trenje med tkivi. V predelu kolka je klinično najpomembnejša trohanterna burza, ki leži ob velikem trohantru stegnenice. To je kostna izboklina na zunanji strani kolka, kjer potekajo tetive glutealnih mišic in iliotibialni trakt.
Pri burzitisu v kolku se burza razdraži, postane občutljiva in lahko reagira z bolečino pri pritisku ali obremenitvi. Vendar bolečina na zunanji strani kolka ni vedno posledica izoliranega vnetja burze. Pogosto je prisotna tudi tendinopatija glutealnih mišic, kjer tetive zaradi ponavljajoče kompresije in nateznih sil postanejo občutljive.
Veliki trohanter je območje, kjer se med hojo, stopnicami in stanjem na eni nogi ustvarjajo velike sile. Če je nadzor medenice slabši, če kolk uhaja v addukcijo ali če so glutealne mišice šibke, se pritisk na lateralna tkiva poveča. Burza in tetive so zato izpostavljene ponavljajočemu draženju.
Klinično je pomembno razlikovati burzitis od artroze kolka, ledvene radikulopatije, utesnitve živcev, poškodbe labruma ali bolečine, ki izvira iz sakroiliakalnega sklepa. Pri burzitisu je bolečina običajno najbolj izrazita na zunanji strani kolka, pogosto pa se lahko širi po zunanji strani stegna proti kolenu.
Burzitis v kolku nastane, ko je lateralni del kolka izpostavljen ponavljajočemu trenju, kompresiji ali preveliki obremenitvi glede na trenutno zmogljivost tkiva. Burza se lahko razdraži po neposrednem udarcu, padcu na bok ali postopno zaradi ponavljajočega draženja med hojo, tekom, stopnicami ali dolgotrajnim ležanjem na eni strani.
Mehanizem težave je pogosto povezan z razmerjem med medenico, kolkom in kolenom. Če glutealne mišice ne zmorejo dobro stabilizirati medenice, se pri hoji poveča kompresija na zunanji strani kolka. Podobno se zgodi pri teku, hoji v hrib, pogostem križanju nog, dolgotrajnem sedenju v položaju z addukcijo kolka ali pri nenadnem povečanju aktivnosti.
Najpogostejši vzroki so:
- Preobremenitev glutealnih tetiv
- Slabša moč gluteus medius in gluteus minimus
- Ležanje na bolečem boku
- Padec ali udarec na zunanjo stran kolka
- Nenadno povečanje hoje, teka ali hribov
- Spremenjena hoja zaradi bolečine v kolenu, gležnju ali križu
- Tesnost iliotibialnega trakta in lateralnih mehkih tkiv
- Dolgotrajno stanje na eni nogi
Simptomi burzitisa v kolku so običajno lokalizirani na zunanji strani kolka. Bolečina se pogosto začne postopno, pri nekaterih pacientih pa se pojavi po padcu ali neposrednem udarcu. Značilno je, da pacient težko leži na prizadeti strani in da se bolečina okrepi pri obremenitvah, kjer mora kolk stabilizirati medenico.
Najpogostejši simptomi so:
- Bolečina na zunanji strani kolka
- Bolečina pri ležanju na boku
- Bolečina pri hoji po stopnicah
- Občutljivost na pritisk
- Bolečina pri vstajanju iz stola
- Širjenje bolečine po zunanji strani stegna
- Občutek zategovanja v kolku
Zdravljenje burzitisa v kolku je usmerjeno v zmanjšanje draženja burze, izboljšanje obremenitvene tolerance glutealnih tetiv in obnovo stabilnosti medenice. Pri tej diagnozi ni dovolj obravnavati samo boleče točke na zunanji strani kolka, ker se simptomi pogosto vračajo, če se ne popravi vzrok preobremenitve.
V fizioterapevtski ambulanti Fizioterapija Habjan v Škofji Loki se obravnava začne z oceno hoje, položaja medenice, moči glutealnih mišic, gibljivosti kolka, občutljivosti lateralnih struktur in funkcionalnih gibov, kot so stopnice, počep, vstajanje ter stoja na eni nogi.
Cilji fizioterapevtskega zdravljenja
Glavni cilj rehabilitacije je zmanjšati bolečino na zunanji strani kolka in izboljšati sposobnost kolka, da prenaša vsakodnevne obremenitve brez ponovnega draženja burze. Pri burzitisu v kolku je pomembno nadzorovati kompresijo na veliki trohanter in postopno povečati zmogljivost glutealnih mišic.
Cilji obravnave so:
- zmanjšati bolečino na zunanji strani kolka,
- zmanjšati občutljivost trohanterne burze,
- izboljšati moč gluteus medius in gluteus minimus,
- izboljšati stabilnost medenice med hojo,
- zmanjšati kompresijo lateralnih struktur kolka,
- izboljšati gibljivost kolka brez draženja,
- prilagoditi spanje, sedenje in vsakodnevne obremenitve,
- postopno vrniti hojo, stopnice, tek ali športne aktivnosti.
Začetna obravnava: umiritev bolečine in razbremenitev lateralnega kolka
V začetnem obdobju je pomembno zmanjšati položaje, ki neposredno dražijo burzo. Pacientu se običajno svetuje, da začasno ne leži na bolečem boku, da pri spanju uporabi blazino med koleni in da se izogiba dolgotrajnemu stanju z večino teže na eni nogi. Prav tako je smiselno zmanjšati pogostost križanja nog, globokih položajev addukcije kolka in hitrega povečanja hoje ali teka.
Obremenitev se ne ukine, temveč dozira. Popolno mirovanje pogosto poslabša mišično zmogljivost, prevelika aktivnost pa ohranja draženje. Zato se program začne z vajami, ki aktivirajo glutealne mišice brez pretirane kompresije nad velikim trohantrom.
TECAR terapija pri burzitisu v kolku
TECAR terapija se uporablja pri bolečini, občutku togosti in povečani napetosti mehkih tkiv na zunanji strani kolka. Obravnava se lahko usmeri na glutealne mišice, lateralni del kolka, tensor fasciae latae in področje okoli velikega trohantra.
Z ustrezno dozirano TECAR terapijo želimo izboljšati lokalno prekrvavitev, zmanjšati tkivno občutljivost in izboljšati pripravo kolka na aktivno rehabilitacijo. Pri pacientih z burzitisom v kolku je pogosto prisotna zaščitna napetost, ki spremeni hojo in poveča obremenitev na bolečem predelu.
Terapija z laserjem
Terapija z laserjem se uporablja pri lokalni bolečini in občutljivosti v predelu trohanterne burze. Pri burzitisu v kolku je posebej smiselna, kadar je zunanja stran kolka občutljiva na pritisk, ko pacient težko leži na boku ali ko se po obremenitvi pojavi lokalno draženje.
Z laserjem želimo vplivati na tkivno presnovo, zmanjšati bolečinsko občutljivost in izboljšati lokalni odziv tkiva med rehabilitacijo. Pri izraziti občutljivosti ob velikem trohantru je zmanjšanje bolečine pomembno, ker omogoči boljši začetek vaj za stabilizacijo kolka.
Elektroterapija HiTop
Elektroterapija HiTop se uporablja pri bolečini, mišični inhibiciji in zaščitni napetosti v predelu kolka. Pri burzitisu v kolku pacient pogosto spremeni hojo, zmanjša obremenitev boleče noge in slabše aktivira glutealne mišice.
Z uporabo HiTop terapije želimo zmanjšati bolečinsko občutljivost, izboljšati mišično pripravljenost in omogočiti bolj kakovostno aktivacijo stabilizatorjev kolka. To je pomembno pri pacientih, ki zaradi bolečine težko izvajajo vaje v stoji, pri hoji ali pri stopnicah.
Manualna terapija
Manualna terapija je usmerjena v izboljšanje gibljivosti kolka, medenice, ledvene hrbtenice in mehkih tkiv, ki vplivajo na obremenitev lateralnega dela kolka. Terapevt oceni, ali omejitve v kolku, napetost glutealnih mišic, iliotibialnega trakta ali ledveno-medeničnega prehoda povečujejo pritisk na boleče področje.
Pri burzitisu v kolku se ne izvaja agresivnega pritiska neposredno na razdraženo burzo. Obravnava je usmerjena v zmanjšanje zaščitne napetosti, boljše drsenje mehkih tkiv in izboljšanje pogojev za gibanje. Pomembna je tudi ocena kolka in ledvene hrbtenice, ker se bolečina v lateralnem kolku pogosto prepleta z drugimi funkcionalnimi omejitvami.
Kinezioterapija in obnova hoje
Kinezioterapija je osrednji del rehabilitacije burzitisa v kolku. Program vključuje postopno aktivacijo glutealnih mišic, stabilizacijo medenice, izboljšanje nadzora kolena in stopala ter vračanje hoje brez šepanja. Pri tej diagnozi je ključno, da se glutealne mišice krepijo na način, ki ne povečuje kompresije na veliki trohanter.
V začetku se uporabljajo vaje v položajih z manjšo obremenitvijo, na primer izometrična aktivacija odmikalcev kolka, most, nadzor medenice in osnovne vaje za stabilnost trupa. Kasneje se dodajajo stoja na eni nogi, stranski koraki z elastiko, kontrolirani počepi, stopanje na stopnico in postopno daljša hoja.
Pri tekačih se oceni tehnika teka, kadenca, dolžina koraka, stabilnost medenice in reakcija simptomov po obremenitvi. Pri pacientih, ki imajo bolečine pri stopnicah, se program usmeri v boljši nadzor kolka in kolena pri spuščanju ter dviganju po stopnicah.
Prognoza pri burzitisu v kolku je praviloma dobra, kadar se zmanjša ponavljajoče draženje in se postopno obnovi zmogljivost glutealnih mišic. Blažji primeri se lahko izboljšajo v nekaj tednih, posebej če pacient hitro prilagodi položaje spanja, obremenitve in začne z ustrezno vadbo.
Dolgotrajnejši primeri zahtevajo več časa, predvsem kadar je prisotna glutealna tendinopatija, dolgotrajna bolečina, šepanje, slabša moč kolka ali ponavljajoče draženje pri hoji in stopnicah. Če se bolečina vzdržuje več mesecev, je treba obravnavati celotno kinetično verigo, ne samo burzo.
Rehabilitacija je uspešna, ko pacient lahko leži, hodi, vstaja, uporablja stopnice in postopno izvaja športne aktivnosti brez ponovnega draženja zunanje strani kolka. Pri aktivnih pacientih se vračanje v tek, pohode ali vadbo stopnjuje glede na odziv tkiva po obremenitvi.
Zunanja stran kolka boli, ker se v predelu velikega trohantra razdražijo burza, glutealne tetive ali okoliška mehka tkiva. Bolečina se pogosto poveča pri ležanju na boku, hoji po stopnicah, daljši hoji ali stanju na eni nogi.
Hoja je dovoljena, če ne povečuje bolečine in ne povzroča poslabšanja po aktivnosti. Pri razdraženem kolku je treba začasno zmanjšati razdaljo, tempo, hojo v hrib in stopnice. Obremenitev se nato postopno povečuje glede na odziv tkiva.
Bolečina se ponoči pogosto poslabša zaradi pritiska na zunanjo stran kolka pri ležanju na boku. Pri spanju na drugi strani lahko zgornja noga pade v addukcijo, kar prav tako poveča kompresijo na lateralna tkiva. Blazina med koleni pogosto zmanjša draženje.
Blažji primeri se lahko izboljšajo v nekaj tednih, dolgotrajnejše težave pa zahtevajo več mesecev postopne rehabilitacije. Trajanje je odvisno od stopnje draženja, moči glutealnih mišic, hoje, spanja, telesnih obremenitev in prisotnosti pridružene tendinopatije.
