Fizioterapija Habjan
Rehabilitacija po zlomu nadlahtnice: gibljivost rame, komolca in funkcija roke
Zasnova vsebine: Neja Habjan, dipl. fiziot.
Rehabilitacija po zlomu nadlahtnice je odvisna od lokalizacije zloma: proksimalni humerus, diafizni zlom humerusa ali distalni humerus. Poškodba lahko pomembno vpliva na gibljivost rame, komolca, lopatice in funkcionalno uporabo roke. V ambulanti Fizioterapija Habjan v Škofji Loki je rehabilitacija usmerjena v varno obnovo gibanja, mišične aktivacije, kontrole lopatice in postopno vračanje obremenitev zgornjega uda.
Zlom nadlahtnice lahko prizadene proksimalni del humerusa, diafizo humerusa ali distalni del humerusa ob komolcu.
Rehabilitacija se razlikuje glede na lokalizacijo. Pri proksimalnem zlomu je poudarek na rami, pri diafiznem zlomu na stabilnosti in funkciji celotnega uda, pri distalnem zlomu pa na gibljivosti komolca.
Pomembno je upoštevati način zdravljenja, stabilnost zloma, bolečino in dovoljeno obremenitev.
Zlom nadlahtnice najpogosteje nastane pri padcu, direktnem udarcu, športni poškodbi ali osteoporotičnem mehanizmu pri starejših.
Zaradi vpliva na ramo in komolec je rehabilitacija pogosto usmerjena v celoten zgornji ud, ne samo v mesto zloma.
- Padec na ramo ali iztegnjeno roko.
- Direkten udarec v nadlaht.
- Osteoporoza pri nizkoenergijskem padcu.
- Proksimalni zlom humerusa.
- Diafizni zlom humerusa.
- Distalni zlom humerusa.
- Operativna stabilizacija s ploščico, vijaki ali žebljem.
- Dolgotrajna zaščita roke in sekundarna togost rame ali komolca.
Po zlomu nadlahtnice se simptomi razlikujejo glede na lokalizacijo. Pogosti so bolečina, omejena gibljivost rame ali komolca, oteklina, hematom in mišična inhibicija.
- Bolečina v nadlahti, rami ali komolcu.
- Oteklina in podplutba.
- Omejen dvig roke.
- Omejena zunanja rotacija rame.
- Togost komolca pri distalnih zlomih.
- Slabša moč prijema zaradi zaščite celotnega uda.
- Motena kontrola lopatice.
- Težave pri oblačenju, osebni higieni in dvigovanju roke.
Zdravljenje je odvisno od tipa zloma, stabilnosti kostnih fragmentov, prizadetosti sklepne površine, stopnje otekline in funkcionalnih zahtev pacienta. Stabilni zlomi se pogosto zdravijo z imobilizacijo, nestabilni ali premaknjeni zlomi pa lahko zahtevajo operativno stabilizacijo.
Fizioterapevtska obravnava se začne glede na fazo celjenja in navodila zdravnika oziroma operaterja. Pri zlomu nadlahtnice je pomembno postopno stopnjevanje gibanja, obremenjevanja in mišične aktivacije, brez prehitevanja biološkega celjenja kosti.
Cilji fizioterapevtskega zdravljenja so zmanjšati bolečino in oteklino, obnoviti gibljivost sosednjih sklepov, izboljšati mišično aktivacijo, zmanjšati togost po imobilizaciji, obnoviti funkcionalno uporabo uda in postopno vrniti delovne ali športne obremenitve.
V fizioterapevtski obravnavi v Škofji Loki se oceni gibljivost rame, komolca in lopatice, bolečinski odziv, mišična aktivacija rotatorne manšete, bicepsa, tricepsa in funkcionalna uporaba roke.
TECAR terapija se uporablja pri bolečini, oteklini, zaščitni mišični napetosti in slabši tkivni toleranci po imobilizaciji. Namen je izboljšati lokalno mikrocirkulacijo, zmanjšati občutljivost mehkih tkiv in pripraviti področje na manualno terapijo ter terapevtske vaje.
Terapija z laserjem se uporablja pri lokalni bolečini, občutljivosti periartikularnih tkiv, pooperativni občutljivosti ali brazgotinskih spremembah. Aplikacija se prilagodi fazi celjenja, lokalizaciji simptomov in reaktivnosti tkiva.
Ultrazvočna terapija se uporablja pri togih mehkih tkivih, zadebeljeni brazgotini, omejeni drsnosti fascij ali občutku zategovanja po imobilizaciji. Namen je izboljšati tkivno elastičnost pred mobilizacijo in aktivnim gibanjem.
Elektroterapija HiTop se uporablja pri bolečini, mišični inhibiciji in slabši aktivaciji mišic po obdobju zaščite ali imobilizacije. Cilj je izboljšati pripravljenost mišic za aktivno delo in postopno krepitev.
Manualna terapija je usmerjena v izboljšanje gibljivosti sklepov, drsnosti mehkih tkiv in zmanjšanje zaščitne napetosti. Tehnike se prilagodijo fazi kostnega celjenja, stabilnosti zloma in bolečinskemu odzivu.
Kinezioterapija je osrednji del rehabilitacije. Program vključuje aktivne vaje, vaje za gibljivost, postopno krepitev, propriocepcijo, funkcionalne vzorce in vračanje obremenitev glede na tip zloma ter cilje pacienta.
Kineziotaping se lahko uporabi za podporo pri oteklini, senzorično stimulacijo, propriocepcijo in boljši nadzor gibanja pri vračanju v vsakodnevne aktivnosti.
Napredovanje vključuje aktivno-asistirane gibe, stabilizacijo lopatice, krepitev ramenskega obroča, funkcionalni dvig roke in kasneje obremenitve glede na vrsto zloma.
Prognoza je odvisna od lokalizacije zloma, premika fragmentov, starosti, kostne gostote in načina zdravljenja.
Po proksimalnih zlomih je pogosto največji izziv gibljivost rame, po distalnih zlomih pa togost komolca.
Rehabilitacija je uspešna, ko pacient ponovno doseže funkcionalen dvig roke, uporabo komolca in varno obremenjevanje zgornjega uda.
Zlom nadlahtnice lahko prizadene proksimalni humerus, diafizo humerusa ali distalni humerus ob komolcu.
Cilj je obnoviti gibljivost rame in komolca, mišično moč, kontrolo lopatice in funkcijo roke.
Togost nastane zaradi bolečine, zaščite, imobilizacije in zmanjšane uporabe ramenskega sklepa.
Krepitev se uvaja postopno glede na stabilnost zloma in navodila operaterja.
