Fizioterapija Habjan
Rehabilitacija po zlomu komolca: togost, gibljivost in funkcija roke
Zasnova vsebine: Neja Habjan, dipl. fiziot.
Rehabilitacija po zlomu komolca je pogosto zahtevna, ker komolec hitro razvije togost po poškodbi, operaciji ali imobilizaciji. Zlom lahko vključuje distalni humerus, glavico radiusa, olekranon ali koronoidni odrastek ulne. V ambulanti Fizioterapija Habjan v Škofji Loki je obravnava usmerjena v postopno obnovo fleksije, ekstenzije, pronacije, supinacije in funkcionalne uporabe roke.
Rehabilitacija po zlomu komolca je proces vračanja gibljivosti in funkcije po poškodbi kostnih struktur komolčnega sklepa.
Komolec je nagnjen k togosti, zato je pomembno pravočasno, vendar varno gibanje v dovoljenem obsegu.
Pri rehabilitaciji je treba upoštevati stabilnost zloma, operativni material, sklepno površino, bolečino in oteklino.
Zlom komolca nastane pri padcu na roko, direktnem udarcu ali visokoenergijski poškodbi. Zaradi kompleksne anatomije so pogoste pridružene poškodbe ligamentov, sklepne kapsule in hrustanca.
Pri rehabilitaciji je pomembna natančna kontrola obremenitev, ker preagresivno raztezanje lahko poveča reaktivnost, premalo gibanja pa vodi v trdovratno togost.
- Padec na iztegnjeno roko.
- Direkten udarec v komolec.
- Zlom glavice radiusa.
- Zlom olekranona.
- Zlom distalnega humerusa.
- Intraartikularni zlom.
- Operativna stabilizacija.
- Daljša imobilizacija in sklepna togost.
Klinična slika po zlomu komolca je pogosto kombinacija bolečine, otekline, omejene ekstenzije, omejene fleksije in zmanjšane rotacije podlakti.
- Bolečina v komolcu pri gibanju.
- Oteklina komolca in podlakti.
- Omejena ekstenzija komolca.
- Omejena fleksija komolca.
- Zmanjšana pronacija in supinacija.
- Togost sklepne kapsule.
- Slabša moč prijema zaradi bolečine in inhibicije.
- Težave pri hranjenju, oblačenju in osebni higieni.
Zdravljenje je odvisno od tipa zloma, stabilnosti kostnih fragmentov, prizadetosti sklepne površine, stopnje otekline in funkcionalnih zahtev pacienta. Stabilni zlomi se pogosto zdravijo z imobilizacijo, nestabilni ali premaknjeni zlomi pa lahko zahtevajo operativno stabilizacijo.
Fizioterapevtska obravnava se začne glede na fazo celjenja in navodila zdravnika oziroma operaterja. Pri zlomu komolca je pomembno postopno stopnjevanje gibanja, obremenjevanja in mišične aktivacije, brez prehitevanja biološkega celjenja kosti.
Cilji fizioterapevtskega zdravljenja so zmanjšati bolečino in oteklino, obnoviti gibljivost sosednjih sklepov, izboljšati mišično aktivacijo, zmanjšati togost po imobilizaciji, obnoviti funkcionalno uporabo uda in postopno vrniti delovne ali športne obremenitve.
V fizioterapevtski obravnavi v Škofji Loki se spremlja obseg fleksije, ekstenzije, pronacije in supinacije, oteklina, bolečinski odziv, brazgotina in funkcionalna uporaba roke.
TECAR terapija se uporablja pri bolečini, oteklini, zaščitni mišični napetosti in slabši tkivni toleranci po imobilizaciji. Namen je izboljšati lokalno mikrocirkulacijo, zmanjšati občutljivost mehkih tkiv in pripraviti področje na manualno terapijo ter terapevtske vaje.
Terapija z laserjem se uporablja pri lokalni bolečini, občutljivosti periartikularnih tkiv, pooperativni občutljivosti ali brazgotinskih spremembah. Aplikacija se prilagodi fazi celjenja, lokalizaciji simptomov in reaktivnosti tkiva.
Ultrazvočna terapija se uporablja pri togih mehkih tkivih, zadebeljeni brazgotini, omejeni drsnosti fascij ali občutku zategovanja po imobilizaciji. Namen je izboljšati tkivno elastičnost pred mobilizacijo in aktivnim gibanjem.
Elektroterapija HiTop se uporablja pri bolečini, mišični inhibiciji in slabši aktivaciji mišic po obdobju zaščite ali imobilizacije. Cilj je izboljšati pripravljenost mišic za aktivno delo in postopno krepitev.
Manualna terapija je usmerjena v izboljšanje gibljivosti sklepov, drsnosti mehkih tkiv in zmanjšanje zaščitne napetosti. Tehnike se prilagodijo fazi kostnega celjenja, stabilnosti zloma in bolečinskemu odzivu.
Kinezioterapija je osrednji del rehabilitacije. Program vključuje aktivne vaje, vaje za gibljivost, postopno krepitev, propriocepcijo, funkcionalne vzorce in vračanje obremenitev glede na tip zloma ter cilje pacienta.
Kineziotaping se lahko uporabi za podporo pri oteklini, senzorično stimulacijo, propriocepcijo in boljši nadzor gibanja pri vračanju v vsakodnevne aktivnosti.
Napredovanje je pri komolcu natančno dozirano. Cilj je izboljšati gibljivost brez agresivnega draženja sklepne kapsule.
Prognoza je odvisna od tipa zloma, prizadetosti sklepne površine, trajanja imobilizacije in obsega pooperativne togosti.
Komolec lahko ostane nekoliko omejen tudi po ustreznem zdravljenju, posebej po kompleksnih intraartikularnih zlomih.
Rehabilitacija je uspešna, ko pacient doseže funkcionalen obseg giba za hranjenje, higieno, delo in vsakodnevno uporabo roke.
Komolec hitro razvije kapsularno togost zaradi poškodbe, otekline, bolečine in imobilizacije.
Cilj je obnoviti fleksijo, ekstenzijo, pronacijo, supinacijo in funkcionalno uporabo roke.
Raztezanje mora biti dozirano. Agresivno raztezanje lahko poveča reaktivnost in oteklino.
Krepitev se uvaja postopno, ko sta kostno celjenje in gibljivost dovolj stabilna.
