Fizioterapija Habjan
Rehabilitacija po zlomu roke: gibljivost, moč prijema in funkcija zgornjega uda
Zasnova vsebine: Neja Habjan, dipl. fiziot.
Rehabilitacija po zlomu roke je usmerjena v obnovo gibljivosti, zmanjšanje otekline, izboljšanje drsenja tetiv, povrnitev moči prijema in funkcionalno uporabo zgornjega uda. Zlom lahko prizadene zapestje, podlaket, dlan, prste, komolec ali nadlahtnico, zato mora biti program prilagojen lokalizaciji poškodbe. V ambulanti Fizioterapija Habjan v Škofji Loki je obravnava usmerjena v varno stopnjevanje gibanja in obremenitev po imobilizaciji ali operaciji.
Rehabilitacija po zlomu roke pomeni strukturiran proces vračanja gibljivosti, moči in funkcije po kostni poškodbi zgornjega uda.
Po imobilizaciji se pogosto pojavijo oteklina, togost, zmanjšana moč prijema, slabša koordinacija in strah pred uporabo roke.
Program se prilagodi tipu zloma, načinu zdravljenja, fazi celjenja in vsakodnevnim zahtevam pacienta.
Zlom roke nastane pri padcu, udarcu, športni poškodbi, prometni poškodbi ali preobremenitvi. Poškodba lahko vključuje kost, sklepno površino, tetive, vezi, živce in mehka tkiva.
Rehabilitacija mora obravnavati celotno funkcionalno verigo zgornjega uda, ne samo mesta zloma.
- Padec na iztegnjeno roko.
- Direkten udarec v roko.
- Športne in prometne poškodbe.
- Osteoporoza ali zmanjšana kostna gostota.
- Intraartikularni zlom.
- Operativna stabilizacija s ploščico ali vijaki.
- Dolgotrajna imobilizacija.
- Pridružene poškodbe tetiv, vezi ali živcev.
Po zlomu roke so simptomi odvisni od lokacije poškodbe in trajanja imobilizacije. Pogosto prevladuje kombinacija bolečine, otekline, togosti in zmanjšane funkcije.
- Bolečina pri gibanju ali obremenitvi.
- Oteklina dlani, prstov ali zapestja.
- Togost sklepov po imobilizaciji.
- Zmanjšana moč prijema.
- Slabše drsenje tetiv.
- Preobčutljivost brazgotine po operaciji.
- Zmanjšana koordinacija roke.
- Težave pri pisanju, prijemu, dvigovanju ali opori.
Zdravljenje je odvisno od tipa zloma, stabilnosti kostnih fragmentov, prizadetosti sklepne površine, stopnje otekline in funkcionalnih zahtev pacienta. Stabilni zlomi se pogosto zdravijo z imobilizacijo, nestabilni ali premaknjeni zlomi pa lahko zahtevajo operativno stabilizacijo.
Fizioterapevtska obravnava se začne glede na fazo celjenja in navodila zdravnika oziroma operaterja. Pri zlomu roke je pomembno postopno stopnjevanje gibanja, obremenjevanja in mišične aktivacije, brez prehitevanja biološkega celjenja kosti.
Cilji fizioterapevtskega zdravljenja so zmanjšati bolečino in oteklino, obnoviti gibljivost sosednjih sklepov, izboljšati mišično aktivacijo, zmanjšati togost po imobilizaciji, obnoviti funkcionalno uporabo uda in postopno vrniti delovne ali športne obremenitve.
V fizioterapevtski obravnavi v Škofji Loki se oceni gibljivost vseh sklepov zgornjega uda, oteklina, moč prijema, drsenje tetiv, brazgotina in funkcionalna uporaba roke.
TECAR terapija se uporablja pri bolečini, oteklini, zaščitni mišični napetosti in slabši tkivni toleranci po imobilizaciji. Namen je izboljšati lokalno mikrocirkulacijo, zmanjšati občutljivost mehkih tkiv in pripraviti področje na manualno terapijo ter terapevtske vaje.
Terapija z laserjem se uporablja pri lokalni bolečini, občutljivosti periartikularnih tkiv, pooperativni občutljivosti ali brazgotinskih spremembah. Aplikacija se prilagodi fazi celjenja, lokalizaciji simptomov in reaktivnosti tkiva.
Ultrazvočna terapija se uporablja pri togih mehkih tkivih, zadebeljeni brazgotini, omejeni drsnosti fascij ali občutku zategovanja po imobilizaciji. Namen je izboljšati tkivno elastičnost pred mobilizacijo in aktivnim gibanjem.
Elektroterapija HiTop se uporablja pri bolečini, mišični inhibiciji in slabši aktivaciji mišic po obdobju zaščite ali imobilizacije. Cilj je izboljšati pripravljenost mišic za aktivno delo in postopno krepitev.
Manualna terapija je usmerjena v izboljšanje gibljivosti sklepov, drsnosti mehkih tkiv in zmanjšanje zaščitne napetosti. Tehnike se prilagodijo fazi kostnega celjenja, stabilnosti zloma in bolečinskemu odzivu.
Kinezioterapija je osrednji del rehabilitacije. Program vključuje aktivne vaje, vaje za gibljivost, postopno krepitev, propriocepcijo, funkcionalne vzorce in vračanje obremenitev glede na tip zloma ter cilje pacienta.
Kineziotaping se lahko uporabi za podporo pri oteklini, senzorično stimulacijo, propriocepcijo in boljši nadzor gibanja pri vračanju v vsakodnevne aktivnosti.
Napredovanje vključuje vračanje prijema, natančnih ročnih nalog, dvigovanja, opore in specifičnih delovnih ali športnih obremenitev.
Prognoza je odvisna od lokacije zloma, trajanja imobilizacije, stabilnosti celjenja in pridruženih poškodb mehkih tkiv.
Pri enostavnih zlomih se funkcija pogosto dobro obnovi, pri intraartikularnih zlomih ali dolgotrajni togosti pa je rehabilitacija daljša.
Uspeh pomeni funkcionalno gibljivost, ustrezno moč prijema in varno uporabo roke pri vsakodnevnih aktivnostih.
Vključuje zmanjšanje otekline, obnovo gibljivosti, drsenje tetiv, krepitev prijema in vračanje funkcionalnih nalog.
Togost nastane zaradi imobilizacije, otekline, zmanjšane uporabe in slabše drsnosti mehkih tkiv.
Krepitev se začne postopno, glede na stabilnost zloma, bolečinski odziv in navodila operaterja.
Cilj je roko varno vrniti v prijem, delo, osebno higieno, oporo in športne aktivnosti.
